MAMI, KDO JE KUPIL MORJE?

Sem že pisala nekoč o tem, kako na živce mi gre potrošniška družba, pa me preseneti moj  triletnik z vprašanjem: »Mami, kdo je kupil morje?« tik za tem, ko smo pripeljali na naš letošnji morski cilj – na Dugi otok.

Kako mu odgovoriti? »Nihče, piščanček, morje je pač tu od nekdaj.« Nato pa: »Zakaj?« Pa mu poskušam odgovoriti, da zato, ker se morja ne da kupiti, da se stvari kupujejo v trgovinah, morje je pa pač tu, tako kot so oblaki na nebu, pa zvezdice in luna. Toda še kar ne odneha v tej njegovi neizmerni radovednosti, ki mi je tako všeč, pa čeprav me včasih spravi v zadrego. Zakaj, zakaj, zakaj? »Ne, vem zakaj,« odneham na koncu in hkrati me prešine: »Na kateri točki vzgoje sem malega naučila biti tako potrošniški, da me nenehno sprašuje, kje sem kaj kupila in kdo je kupil to pa to?«

V trgovini na blagajni mu nikoli ne kupim kinder jajčka samo zato, da bo dal mir. Kupila sem mu ga natanko enkrat, kar tako. Ne cepeta ob policah polnih igrač, ker mu dovolim, da jih pogleda, se o njih malo pogovoriva, nato pa jih mora vrniti nazaj in še prej ugotoviti, s katere police jih je vzel. Nekakšno igrico se pravzaprav greva. Pa se včasih tudi zgodi, da kakšno malenkost dobi, saj nisem robot in tiste vrste mama, ki trdi, da je treba igrače izdelovati sam, čeprav mi je ta ideja všeč do neke zdrave razumnosti. Konec koncev so otroci v svoji biti naravnani točno k temu. S čim se najraje igrajo? S škatlami, ščipalkami, palčkami za ušesa, iz katerih izdelujejo razno razne oblike in namišljene predmete.

Potem so pa tu babice. Kupujejo, kupujejo, kupujejo. »Pridi, boš videl, kaj sem ti kupila.« Pa ne mislijo nič slabega. Analiziram se dalje: tudi jaz mu včasih rečem natančno isti stavek. Pridi, greva hitro domov (ker se mi pač mudi), boš videl, kaj imam zate. Kar nezavedno se dogaja, da naše malčke vzgajamo v nenadzorovane potrošnike, kot smo sami, pa če si priznamo ali ne.

Zatorej od sedaj naprej si dajem častno pionirsko besedo, da bom marljivo delala na tem, da fanta in sebe malce umirim kar se potrošnje tiče ter da se bom marljivo učila, kako vzgojiti zdravega mladeniča, ki mu ne bo mar, kdo je kupil morje in zakaj, temveč zakaj morje pravzaprav obstaja.