Kakšne vsakodnevne malenkosti vas najbolj razveselijo? Mene na primer to, da se zbudim v nedeljo zjutraj in mislim, da je ponedeljek, potem pa ugotovim, da je pravzaprav nedelja. Ali pa na primer to, ko v torbici, ki sem jo na zadnje uporabljala prejšnje poletje, najdem kakšen kovanček za 2 eura (kaj šele bankovec za 10!).
Lepo je tudi takrat, ko te kakšen ne-norec na cesti spusti v križišče, po tem, ko čakaš že 10 minut.
Kaj pa, ko ti na blagajni prodajalka reče, da si plačal preveč? Ali pa, ko ti nekdo priskoči na pomoč, na primer, da ti odpre vrata iz trgovine, ko pelješ otroka v vozičku?
Še vedno obstajajo majhne, lepe reči, ki si jih ljudje lahko izmenjujemo, samo zavedamo se tega vedno manj. Nas te drobne malenkosti kaj stanejo?
Moti me tudi, ko ljudje skozi vrata rinejo v prostor, ne da bi počakali, da ostali pridejo ven. Tudi na bonton smo namreč popolnoma pozabili. V to sodi tudi pozdravljanje. Kdo naj bi pozdravil vnaprej? Odrasel - ali otrok? Starejši - ali mlajši? Ženska - ali moški? Starejši moški - ali mlajša ženska? Mlajša ženska - ali starejši moški? Nadrejeni - ali podrejeni? Kaj pa, če je ta mlajši - kaj pa, če je drugi starejši?
Cela zmeda velja zadnje čase. Ne vemo, kje smo, kaj pričakujemo drug od drugega - predvsem pa, kaj je naša dolžnost.
Le kako to potem prenesti na otroke, kako jih vzgajati? Kdo jim je za zgled? Starši - nedvomno. Učitelji - nedvomno. Je morda še kdo v domovini, ki naj bi vzgajal našo mladino in ji bil za zgled?
Ni komentarjev:
Objavite komentar